The International Society of Environmental Ethics (ISEE) je mednarodno združenje filozofov, ki se ukvarjajo s filozofijo in etiko odnosa človeka do narave oziroma okolja. Ustanovljeno je bilo 28. decembra 1990 v Bostonu. Prvo vodstvo so sestavljali Holmes Rolston III kot predsednik, Eric Katz kot podpredsednik, Laura Westra kot tajnica in Peter Miller kot blagajnik. Kot pridružena člana vodstva sta sodelovala Andrew Brennan za Evropo in Robert Eliot za Avstralijo. Združenje je pritegnilo okrog 350 članov in podpornikov, pretežno iz angleško govorečih držav. Še istega leta je pod Rolstonovim uredniškim vodstvom izšla prva številka ISEE novic (ISEE Newsletter), s katerim se članstvo medsebojno obvešča o dogajanjih na tem področju, javnost pa z njim ozaveščajo o pomenu razširjene etike v svetu.
Dejavnosti združenja so zelo obširna. Denarno podpirajo različne kongrese, ki kakorkoli naslavljajo etiko okolja in narave, udeležujejo se mednarodnih konferenc, predvsem na ravni Združenih narodov (Rolston in Callicott sta bila prisotna kot delegati na Konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992), organizirajo seminarje, delavnice in konference, obveščajo javnost od dogodkih z vsega sveta in na ta način povezujejo akademske in druge ustanove, vključujejo se v politično dogajanje, posegajo na umetniška področja, in podobno.
Od dejavnosti velja posebej izpostaviti obsežno bibliografijo naravovarstvene in okoljske etike, ki jo stalno nadgrajujejo in je prosto dostopna na spletni strani. S svojimi, danes več kot 17.500-imi zapisi predstavlja največji tovrstni seznam na svetu. Bibliografija je tematsko razdeljena na več področij:
- študije odnosov med človekom in drugimi živalmi (Animal Studies),
- budizem in okoljske filozofija na daljnem vzhodu (Buddhism and Ecology in Chinese Environmental Philosophy & Ethics),
- etika globalnih klimatskih sprememb (Climate Change Ethics)
- globoka ekologija (Deep Ecology),
- kritika odnosov do okolja (Ecocriticism),
- ekofeminizem,
- splošna ekologija (z obširnimi sklopi s področij kot na primer biološki kaos in kompleksna dinamika, družbeni koncepti, družbena ekologija, varstvena biologija, okoljska in naravovarstvena zakonodaja, medvrstni ekološki procesi, holizem, ekološki inženiring, humana ekologija, tradicionalna znanja, antropocentrizem, ključni organizmi, ekoturizem, ekonomija ekosistemov, in podobno),
- ekofenomenologija,
- ekoteologija (vključuje povezovanje bogoslovja, družbene pravičnosti in upravljanja z naravo),
- okolju prijazna arhitektura (Environmental & Architectural Phenomenology),
- zgodovina naravovarstva in okoljevarstva (Environmental History),
- okoljska pravičnost,
- filozofija ekologije s stališča naravoslovja (Philosophy of Ecology),
- filozofija prehranjevanja in pridelave hrane, vklučno s problemi lakote (Philosophy of Food),
- področje zdrave prehrane in organske pridelave (Soil and Health),
- študije obnašanja živali in njihovih medsebojnih odnosov (Zoosemiotics & Cognitive Ethology)
Izpostavimo lahko še seznam revij, ki jih izdajajo v angleško govorečem svetu, in v katerih je zadnja leta čutiti idejni premik proti Vzhodu, nekoliko pa tudi proti matični Evropi.
Spletna stran združenja: http://enviroethics.org
Bibliografija: http://obet.webexone.com/