4. nov. 2013

Hans Jonas

Rojen 10. maja 1903 v Mönchenglandbachu blizu nemško – nizozemske meje v današnji deželi Severno Porenje Vestfalija. Judovskega porekla. Umre 1993 v New Rochelle blizu New Yorka.
Študira filozofijo in teologijo. Vpliv Husserla in Heideggerja, s katerim prekine zaradi razlik v odnosu do nacizma.
Emigrira v tujino in se šele po II. sv.v. ustali v ZDA. Njegovo delo močno označujejo tri spoznanja, ki so povezane z vojno: neposredna soočenja prostovoljnega vojaka, materina smrt v plinski celici in grozota atomske bombe. Celotna njegova filozofija se giblje v senci izkušnje teh konkretnih dogodkov.
Kot filozof se ukvarja z razvojem zahodne civilizacije, in sicer poudarjeno z nasprotjem med hitrostjo tehnološkega razvoja in počasnostjo razvoja etike. Krivdo razkriva v dualizmu človeka kot telesa in duha, pri čemer se zadnja stoletja duh izrazito povišuje nad telesom. Kliče po preseganju notranje razdvojenosti človeka in človeštva, ki jo krivi za vojne grozote, in ki jo je človek sposoben preseči z odgovornim ravnanjem. Človek je po Jonasu dolžan ravnati odgovorno do sočloveka in vseh živih bitij, za kar pa potrebuje dobro osnovo v etiki. A etika ni le intelektualno razglabljanje, ampak vključuje človeka kot celoto, v enaki meri na primer čustva in čute. Brez dobre osnove in celovitosti človeški napredek ni mogoč, zgolj intelektualni in posledično tehnološki napredek pa iluzija, ki drvi slabemu koncu naproti. Kot visoko vrednost na Zemlji spozna življenje kot tako, ki presega posameznika ali rodove, in ki presega človeka. Išče v smeri nove zmernosti in vrlin, ki jih učijo različne religije, vendar ne najde zadovoljivega odgovora.
Temeljna dela, ki se nanašajo naravovarstveno in okoljsko etično misel:  Princip odgovornosti – iskanje etike za tehnološko civilizacijo; Fenomen življenja – na poti k filozofski biologiji; Tehnika, medicina in etika; Organizem in svoboda. V slovenščino je prevedeno nekaj pogovorov z njim in nekateri krajši sestavki ali odlomki. Njegovo filozofijo, povezano z odnosom človeka do narave, sta pri nas poglobljeno obravnavala in nadgrajevala Roman Globokar in Borut Ošlaj. Večina njunih obsežnejših del je dostopno v nemščini.

Dodatno spletno branje: 
Odgovornost za prihodnje rodove - oris etike Hansa Jonasa (Roman Globokar, revija Tretji dan)
Hans Jonas - Princip odgovornost (na Scribd v bošnjaškem jeziku: uporaba v skadu s pravili spletne strani)
Društvo za razvoj humanistike - Hans Jonas