Zanimive rešitve je nakazal singapurski filozof mlajše generacije Alvin Lim. Iz angleških,
pravzaprav ameriško zaznamovanih prevodov nemškega juda Martina Bubra
je zasnoval jasno podobo temelja filozofije narave, ki naj usmerja
človekov odnos do narave.
Nedvomno Buber ne sodi med najtežje razumljive
nemško pišoče filozofe, pa tudi njegove razlage odnosov med osebami so
izjemno čiste, nekako univerzalne. Vendar je za vzhodnjaka Lima moral biti ta
miselni preskok kar velik.
Po drugi strani si Evropejci pravzaprav ne
moremo do potankosti predstavljati vzhodnjaškega odnosa do narave.
Sistem, ki temelji na njihovi tisočletni kulturi, je bistveno drugačen. K
nam prihajajo večinoma nepristne oblike, ki prinašajo tisto, kar družbi
naše kulturne sredine ustreza. Zaradi svoje zanimivosti in prodornosti
večinoma v celoti tudi zameglijo originalno filozofijo in duhovnost,
hkrati pa se tudi vzhodnjaki vse bolj sekularizirajo spričo močnih
globalizacijskih vplivov.
Lim je združil kulture in ustvaril
interkulturni pristop, ki lahko postane kvalitetna duhovna podlaga varstvu narave.
Bubrov dialoški princip kot temelj okoljski etiki
Prvo poglavje: Etika v naravovarstveni in okoljski krizi