4. apr. 2014

Poglobljen pogled na evolucijo

Prirejeno po knjigi Humberto Maturana & Jorge Mpodozis. 2000. The origin of species by means of natural drift. Revista Chilenade Historia Natural (73) 2:261-310).

Izvor in nastanek vrst organizmov po naravnem sistemu drsenja.
  • Evolucija deluje zaradi dveh vzajemnih procesov, ki sicer na neodvisen način in vedno na novo spreminjata okolje: [1] sistema drsenja (drift), ki ohranja življenje, in [2] stalno prilagajanje v sedanjosti. Evolucija ne deluje zaradi naravnega odbiranja najbolje prilagojenih na že obstoječe okolje.
  • Naravno odbiranje ni razlog za evolucijske mehanizme, ampak je posledica sistema drsenja. Naravno drsenje pa je dejansko mehanizem, ki povzroča evolucijo.
  • Živi sistemi se kot samostojni organizmi pojavljajo v okolju, ki omogoča njihov obstoj.
  • Prilagajanje ni spremenljivka sama na sebi, ampak je skladno dejaven odnos med spreminjajočim se organizmom in spreminjajočim se okoljem, v katerem živi.
  • Če se odnos prilagajanja prekine, organizem odmre. Organizem torej bodisi drsi po taki poti svojega okolja, ki mu omogoča ohranjanje življenja, ali pa odmre in se razgradi, oziroma vrsta izumre.
  • Značilnost, ki se medgeneracijsko ohranja v sosledju razmnoževanja, je prilagajanje, konkretno gre za odnos osebek-niša. V tem odnosu življenje poteka in se ohranja.
  • Medgeneracijsko sosledje nastane, ko se dinamični odnos med organizmom in njegovo nišo kot prenos življenja začne ohranjati s pomočjo sistema razmnoževanja.
  • Sistem razmnoževanja se pojavi hkrati kot razmnoževanje organizma kot takšnega in kot oblikovanje okolja, v katerem se njegovo življenje udejanja. Oboje se ohranja kot življenjski proces porajanja mladičev v medsebojnem prepletu genetskih in vedenskih prednastavkov, ki vodijo življenje organizma v njegovi niši. Način življenja, ki se ohranja iz predhodne generacije v naslednjo, in je na poseben način oblikovan kot odnos organizem – niša, postane dejavno in dinamično središče, okrog katerega se vse ostalo lahko spreminja. S takim sistemskim ohranjanjem se pokaže tudi osrednja značilnost medgeneracijskega sosledja.
  • Medgeneracijsko sosledje traja dokler se zaradi sistemskega razmnoževanja ohranjajo dinamični odnosi med organizmom in nišo, ki gradijo način življenja oziroma določajo ključne značilnosti organizma.
  • Medgeneracijska sosledja na svoji evolucijski poti sledijo vgrajenemu sistemu drsenja, po katerem se odnos med organizmom in nišo ohranja. Če torej želimo razumeti izvorne življenjske navade in razvoj nekega medgeneracijskega sosledja, in ga ohranjati kot odnos med organizmom in nišo, moramo upoštevati spremenljivost življenjskih navad kot del sistema naravnega drsenja, in življenje posameznih osebkov tega zaporedja obravnavati kot njihovo sedanje življenje.
  • Sedanje življenjske navade osebkov medgeneracijskega sosledja niso pridobitev napredujočih izboljšav njihovih prilagoditev na že obstoječe okolje, ampak so rezutat naravnega drsenja.