Razširjena etika se sprašuje o spoštovanju vseh živih bitij, torej ne le udomačenih ali atraktivnih divjih živali, ampak tudi metuljev in sekvoj. Če iščemo biološko utemeljeno etiko, zgolj skrb za čuteče živali pušča večino preostalega sveta brez vrednosti. Čuteče živali namreč predstavljajo na Zemlji le majhen del živih organizmov, več kot 96% vrst pa so nevretenčarji in rastline. Za globlje spoštovanje življenja moramo neposredno vrednotiti vsa živa bitja in razvojne procese, ki vzdržujejo življenje v vseh njegovih oblikah, od genskih zasnov do Zemlje kot celote.
Rastline
Za rastline nimamo dokazov o kakršnikoli prisotnosti živčnega sistema. Rastlina resda ni bitje doživljanja, a tudi ni neživ predmet, kot na primer kamen. Prav tako ni neživ proces, kot na primer reka, ki jo omogoča geomorfologija zemeljskega površja. A rastline so zelo žive. Upirajo se umiranju. Rastline so, enako kot vsa živa bitja, samovzdržne. So celovita bitja svojega rastlinskega sveta, ki je drugačen kot svet živali. V bistvu niso enoviti organizmi z visoko organiziranim centralnim nadzorno-živčnim sistemom, ampak so modularna bitja, pri katerih lahko meristem neprestano in neomejeno proizvaja nove vegetativne module. Na primer dodatna stebla in liste, kadar je zadosti prostora in življenjskih virov, ali nove razmnoževalne module, kot so plodovi in semena. Znotraj vsakega organizma, tudi tistih, ki nimajo znanih čutil, se
torej dogaja nekaj več kot le običajni fizikalni procesi. Potek in nadzor
procesov so informacijsko nadzorovani. In ta informacija ohranja rastlini identiteto.
Zapisana je v genih, in je tako kot vsaka snov ali energija podvržena
možnosti uničenja. Pri zakrbljenosti naravovarstva ob izumiranja vrst gre v bistvu prav za to, za nevarnost uničenja informacije, ki predstavlja
skrivnost življenja.
Nevretenčarji
Ti, tako imenovani nižji organizmi, lahko preživijo brez nas. Mi, "višji" ljudje, pa ne moremo brez njih. Nevretenčarji na Zemlji obstajajo vsaj desetkrat dalj kot sesalci. Vsi so vključeni v prehranjevalske mreže, kjer večje živali jedo manjše ali jedo tisto, kar sicer jedo manjše živali, ali jedo rastline, ali tisto, s čemer se prahranjujejo rastline. Drobna bitja imajo ključno vlogo pri kroženju. Tista, ki se gostijo z mrtvim lesom so odvisna še od mikroorganizmov v njihovih prebavilih. Glive razkrajajo les in drug biomaso in s tem omogočajo kroženje. Ličinke žuželk prebavljajo gnoj. Žuželke oprašujejo mnoge rastline, tudi tiste, ki jih človek uporablja za hrano. Človek ne more preživeti brez vseh teh drobnih organizmov.
Biologi ves čas govorijo o vrednotah. Vsakemu dogodku v teku naravne selekcije in procesou sedanjega sveta, je mogoče pripisati neko vrednost. Vrednost se v tem pomenu nanaša na sposobnost organizma zaznati, ali so dogodki v okolju zaželjeni ali nezaželjeni. In to vrednost očitno zaznava vsak kačji pastir ob svojih akrobatskih sposobnostih letenja, ali rastlina pri reševanju uravnavanja vode pri fotosintezi s pomočjo zapletene regulacije odprtosti listnih rež. Če organizem ne bi bil branil teh vrednot, si življenja ne moremo zamisliti. Tudi našega ne.
Prilagojeno po knjigi A New Environmental Ethics: The Next Millennium for Life on Earth.